Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
Po več kot pol stoletja so arheologi ugotovili, kaj se skriva v majhnem kovčku, ki so ga našli pri eni od žrtev vulkanskega izbruha, ki je uničil Pompeje.
Leta 1961 so arheologi, ki raziskujejo Pompeje, naleteli na najdišče, ki so ga poimenovali "Vrt beguncev".
Tam so namreč naleteli na veliko lukenj v nanosu vulkanskega pepela, ki so v sebi skrivale človeške kosti in druge ostanke prebivalcev starega rimskega mesta pod Vezuvom, ki ob uničujočem izbruhu vulkana leta 79 niso pravočasno pobegnili.
Njihovo skrivališče je v urah po izbruhu preplavil piroklastični tok, izjemno vroč oblak plinov in vulkanskega pepela, ki se je z veliko hitrostjo spustil s pobočij Vezuva in v trenutku usmrtil vse živo na svoji poti, mesto pa prekril z več metrov debelo plastjo in ga na nek način "zamrznil v času".
Luknje v nanosu so nastale v stoletjih po izbruhu, ko se je pepel spremenil v beton, trupla v njem pa so kasneje strohnela.
V teh luknjah so se včasih ohranile kosti, osebni predmeti ali celo kosi oblačil, ki so jih nesrečniki imeli pri sebi v trenutku smrti.
Pompeje in sosednji Herculaneum je leta 79. uničil katastrofalen izbruh Vezuva, ki je mesti pokopal z več metrov debelo plastjo pepela.
Čeprav sta bili mesti uničeni, je pepel na nek način obe mesti "zamrznil v času" in danes veljata za najbolje ohranjeni starorimski mesti.
Izbruh Vezuva je v Pompejih in okolici zahteval približno 2.000 življenj, arheologi pa danes menijo, da je številnim uspelo pobegniti.
Dogodek je bil obsežno raziskan tudi zaradi izjemne ohranjenosti številnih značilnosti rimskega življenja pod plastmi pepela. O izbruhu pa so se ohranila tudi pisna pričevanja očividcev.
Doslej sta raziskani oziroma izkopani več kot dve tretjini antičnih Pompejev - okoli 44 do 49 hektarjev.
Kaj je skrival majhen kovček iz organskega materiala?
To seveda ni bilo edino tako najdišče.
Na podobna so v zgodovini izkopavanj v Pompejih že velikokrat naleteli, izumili pa so tudi posebno tehniko, s katero so lahko ponovno "ustvarili" podobe umrlih prebivalcev.
V luknje so nalili mavec, počakali, da se strdi, potem pa mavčne odlitke previdno izkopali.
V "Vrtu beguncev" so tako ustvarili 104 mavčne odlitke, ki so v naslednjih desetletjih bili predmet znanstvenih raziskav.
V enem izmed mavčnih odlitkov so odkrili majhen kovček iz "organskega materiala", verjetno usnja, katerega vsebina pa je ostala skrivnost vse do danes.
Nova raziskava, pri kateri so uporabili rentgensko in CT-slikanje, pa je pokazala, da je kovček vseboval več majhnih kovinskih instrumentov ter tablico iz skrilavca, poroča Science Alert.
Kovček je bil zaklenjen z mehanizmom na osnovi zobatega kolesca.
Za kovinske predmete raziskovalci domnevajo, da gre za kirurško orodje, tablico pa je bila podobna tistim, ki so jih v stari Rimljani uporabljali za pripravo zdravil – največkrat iz medu, kisa, vina in rastlinskih izvlečkov.
Odkritje nakazuje, da je bil moški, katerega mavčni odlitek so raziskovali, "medicus", staro rimski zdravnik oziroma oseba izobražena v medicini in kirurgiji, pišev izjavi italijanskega arheološkega parka Pompeii, ki upravlja najdišče.
Na kratko o zdravstvu v starem Rimu
Vlogo medicusa so pogosto opravljali izobraženi grški sužnji, vendar je imela medicina v času izbruha Vezuva – v času cesarja Tita – že višji družbeni status.
Približno 100 let pred tem, leta 46 pred našim štetjem je Julij Cezar vsem zdravnikom podelil rimsko državljanstvo.
Bogati Rimljani so medicino cenili, vendar je bila kirurgija kot skrajni ukrep zelo tvegana – antibiotikov in sodobne anestezije še ni bilo, bolniki pa so pogosto umirali zaradi okužb.
Poleg tega vzroki bolezni niso bili dobro razumljeni. Bolezni, kot je recimo malarija, so pripisovali "slabemu zraku" ali "miazmam", ne pa zajedalcu, ki ga s pikom prenašajo komarji, ki v resnici povzroča bolezen.
Rimsko zdravljenje je pogosto vključevalo tudi zaklinjanje domnevnih prekletstev in zlonamernih duhov.
Je samo bežal ali pomagal žrtvam?
Ali je moški, ki se je skupaj z drugimi skrival na "Vrtu beguncev" med izbruhom pomagal prizadetim ali pa je zgolj poskušal pobegniti pred katastrofo, seveda ni znano.
Domnevni medicus je imel pri sebi tudi majhno tkaninsko vrečko z bronastimi in srebrnimi kovanci, še piše v izjavi.
"Gre torej za človeka, ki je med begom s seboj vzel orodja svojega poklica – poklica, ki ga očitno ni opravljal le v ordinacijskih urah, ampak ga je nosil s seboj vse življenje, tudi v tem tragičnem trenutku, ki se je končal z njegovo smrtjo in smrtjo še 13 drugih ljudi – moških, žensk in otrok," v videoposnetku, objavljenem na YouTubu, pravi Gabriel Zuchtriegel, direktor Arheološkega parka Pompeji.
"Za nas je to majhno, a pomembno odkritje, ki nam pomaga še bolje razumeti dogajanje med izbruhom, hkrati pa predstavlja tudi majhen poklon vsem ženskam in moškim, ki še danes opravljajo ta poklic z visokim občutkom odgovornosti in služenja skupnosti."
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
